Naročilo lahko oddate tudi preko telefona na 070 666 777.

Blog

Branje je brez veze!

branje

To dandanes vse prepogosto slišimo med mladimi. Da je branje brez veze, nima smisla, saj je vse v filmih in na Youtubu. Ne pomislijo pa, da ne gre samo za vsebino.

Kdaj ste nazadnje v roko prijeli roman? Učbenik? Morda ste posegli po biografiji vašega priljubljenega glasbenika ali športnika. Ste morda v nedavni preteklosti prelistali kakšno trač revijo in se poučili o sočnih podrobnostih iz življenja slavnih?

Če ste ljubitelj branja, se boste verjetno brez težav spomnili, kdaj ste nazadnje brali in kaj. Branje vam namreč ponuja sprostitev, odklop in kvalitetno preživljanje prostega časa. A to niso vse prednosti, ki jih prinaša. Morda res radi berete, tole besedilo, ki je pred vami, pa vas bo poučilo o tem, zakaj je branje dejansko dobro za nas in naše zdravje.

Knjiga je medij, ki skozi zgodovino ni izgubil na popularnosti. Kljub razvoju vedno novih in novih medijev, kot so televizija, radio, kino, videoigre in internet, raziskave kažejo, da velik delež prebivalstva še vedno rad prime v roke knjigo in da se velikost tega deleža skozi leta ni spremenila. Zakaj menite, da ne?

Odgovor je enostaven: knjiga ni zgolj medij, ki prenaša sporočila, temveč s seboj nosi tudi neko kulturo. Ko pomislite na branje knjig, verjetno bolj kot na samo pridobivanje informacije pomislite na akt branja knjige – da se zvečer, utrujeni po napornem dnevu, zleknete na kavč, pokrijete s toplo odejo, v eno roko vzamete dobro knjigo, v drugo pa skodelico vaše najljubše pijače. Knjiga v tem ni edinstvena (medij, ki ga povezujemo z določenimi rituali in ki skozi zgodovino ni izgubil na priljubljenosti, je tudi gledališče), vendar prinaša nekaj, česar ostali mediji ne.

Branje je brezplačna zabava. Tako kot, če si na televiziji ogledamo dober film, nam tudi knjiga lahko ponudi ure in ure zabave, ki jo izkusimo, ne da bi zapustili udobje našega doma. Kupovanje knjig sicer nikakor ni brezplačno, precej nižjo ceno pa bomo plačali s članarino v lokalni knjižnici.

Branje pa je, poleg tega da za večino ljudi nosi neko pozitivno konotacijo, dejansko tudi dobro za nas in v nekaterih pogledih tudi za naše zdravje. Pri tem ni toliko pomembno, kaj beremo, ali gre za fikcijo, biografijo, strokovno literaturo ali revijo, ki jo beremo na plaži.

knjiga

Branje stimulira možgane

Verjetno veste, da morate, če želite imeti močne in izrazite mišice, redno hoditi v fitnes in se tam mučiti na različnih telovadnih napravah. Podobno delujejo naši možgani. Nenehna stimulacija jih krepi in jih dela žive, pomanjkanje stimulacije pa povzroči, da stagnirajo in lahko začnejo celo odmirati. Medtem ko beremo, so naši možgani nenehno aktivni in tako se krepijo živčne povezave, kar pomeni, da lahko z branjem uspešimo napredovanje bolezni, katerih posledica je odmiranje možganskih celic. Primera teh bolezni sta demenca in Alzheimerjeva bolezen, ki ju redna možganska aktivnost preprečuje oziroma upočasnjuje njun napredek.

Branje izboljšuje našo koncentracijo

Občudujete ljudi, ki so sposobni več ur sedeti oziroma ležati pri miru in gledati v papirnat pravokotnik? To sposobnost dolgotrajnega koncentriranja na knjigo oziroma revijo navdušeni bralci razvijejo skozi leta in leta »treningov«. Zato se tisti, ki veliko berejo, lahko lažje, bolje in dlje koncentrirajo. Če si želite dolgo brati, pa ob branju pogosto zaspite ali opazite, da ne zdržite tako dolgo pri miru, v sedečem ali ležečem položaju, začnite počasi in svojo koncentracijo izboljšujte postopoma. Sprva berite samo nekaj minut, nato pol ure, uro, dve uri in kmalu boste lahko požirali knjigo za knjigo.

Branje zmanjšuje stres

Branje je lahko odličen način, da se sprostimo in za trenutek pozabimo na težave, s katerimi se soočamo. Ne glede na to, kaj beremo, nas branje pravzaprav prisili, da odmislimo svet okrog nas in se potopimo v vsebino članka, romana ali česa drugega. Strokovna literatura, na primer, nas prizemlji in nas prisili, da se osredotočimo na to, kaj beremo, če želimo razumeti, kaj nam besede na papirju sporočajo. Fikcija nas, če je dobro napisana, omogoči, da pozabimo na vse, kar nas obdaja in se za nekaj trenutkov preselimo v čist nov svet. Oboje pa nas nezavedno sili k temu, da ne razmišljamo, kaj nas čaka, ko bomo knjigo ali revijo enkrat zaprli.

Branje nam daje znanje

Če govorimo o študijski ali kakšni drugi strokovni literaturi, je povsem jasno. Takšne literature se lotevamo z namenom pridobivanja novega znanja, zato to tudi počnemo. A tudi iz fikcije lahko črpamo informacije, ki nam pomagajo osmisliti svet okrog nas. Medtem ko nam nefikcijska literarna dela neposredno podajajo informacije o bolj konkretnih zadevah, na primer kdo je izumil parni stroj ali koliko je bil star znani matematik, ko je umrl, ali s čim so namakali polja v starem Egiptu, nam fikcija ne posreduje toliko konkretnih podatkov, temveč nam bolj nedirektno daje moralne nauke in prenaša na nas kulturo naše družbe.

Branje krepi naš spomin

Kot smo že omenili nam branje ponuja nenehno mentalno stimulacijo, kar pomeni, da se, ko beremo, krepijo povezave med celicami v naših možganih, kar med drugim prispeva tudi k boljšemu spominu. A tudi, če je upoštevamo stimulacije naših možganov – spomin krepimo že s tem, ko se trudimo, da bi sledili zapleteni zgodbi in ko si v spomin vtisnemo imena, fizične lastnosti, karakterne značilnosti in želje fkcijskih likov, o katerih beremo v knjigi. Čeprav je to, da si zapomnimo vse te informacije zahtevna naloga, ji bodo naši možgani kos – še toliko bolj, če jih redno »razgibavamo« z branjem.

Branje bogati naš besedni zaklad

Ste kdaj imeli možnost med seboj primerjati izražanje dveh ljudi, od katerih ste za enega vedeli, da rad in veliko bere, drugi pa se knjige še s palico ne pritakne? Če bi, bi verjetno opazili, kako bolj bogat je besedni zaklad prvega človeka in kako zelo lažje se ta človek izraža. Ljudje, ki ne marajo branja, se težje izražajo, ker v svojem repertoarju nimajo toliko besed – poznajo tiste izraze, ki jih vsakodnevno uporabljajo doma, v šoli ali v službi, ne širijo pa si obzorij z vedno novimi besedami. Večkrat se jim zato zgodi, da bi radi nekaj povedali, pa enostavno ne najdejo pravih besed za tisto, kar čutijo. Z branjem tujih del se lahko naučite tudi tujega jezika.

Branje nas dela boljše pisce

Ta trditev je neposredno povezana z zgornjo. Če beremo, »slišimo« veliko besed, ki jih sicer ne bi in, ko te nove besede vključimo v svoje pisanje, se naše pisanje izboljša. Seveda pa nas branje nauči tudi nekaj o stavčni strukturi in o uporabi različnih jezikovnih sredstev za čimbolj doživeto pripovedovanje zgodb – in to brez, da bi posebej razmišljali o tem. In ta trditev velja povsem enako za fikcijsko in nefikcijsko literaturo. Skratka, več kot bomo prebrali, bolj kakovostno, bolj pravilno in na koncu koncev tudi samozavestno se bomo izražali.

Branje izboljšuje našo sposobnost razmišljanja

Ste kdaj brali detektivske romane? Če ste navdušen bralec takšnih romanov in podobne literature, kjer so v ospredju uganke, ste verjetno opazili, da se je vaša sposobnost dedukcije izboljšala in ste že kar na sredini knjige vedeli, kdo je bogatašinji ukradel diamante ali kdo je ubil nedolžnega moškega, čigar truplo so našli v kopalnici v njegovem domu.

Branje lahko, skratka, veliko prispeva k našemu mentalnemu zdravju, zato je dobro, da se ga poslužujemo čim pogosteje in z užitkom.