Branje je ena temeljnih veščin, ki se jih mora otrok naučiti. Ne le, da je to veščina, ki bo človeku iz praktičnega vidika koristila za vse življenje – če v otroku že v zgodnjih letih predstavimo knjige na način, da jih bo tudi kasneje sam rad bral, mu bomo s tem dali priložnost, da obogati svoje življenje.
Kateri so temelji koraki, ko želite svojega otroka naučiti brati?
- Berite zgodbice. Nikoli ni prezgodaj, da se z otrokom stisnete pod odejo in poveste kakšno zgodbico – njihova kompleksnost se bo seveda povečevala s starostjo otroka. Za začetek bodo dovolj enostavne slikanice in pesmice, kasneje pa lahko presedlate na dela s konkretno zgodbo in sporočilom, seveda prilagojenim starosti vašega otroka.
- Črkujte. Pokažite otroku črko in mu povejte, da je to »J«, da se na »j« začne beseda »jež« in da je jež gozdna živalca, ki ima bodice. Napišite kratke besede, na primer otrokovo ime. Nekaj besed črkujte vi, nato naj poskusi še otrok. S to vajo lahko začnete že pri četrtem letu, saj običajno otroci pri štirih letih že začnejo ustvarjati povezave med glasovi in znak na papirju. Seveda ne pozabite besede, ki jo črkujete, nato še prebrati: »K-U-Ž-A. Katera beseda je to? Kuža.«
- Sprašujte. Otroka zanima svet okoli njega in ko mu enkrat predstavite svet črk, ga bo najbrž zanimalo, kaj pomenijo črke, ki jih vsak dan vidi v svojem okolju. Naj bo to napis nad vašo najljubšo slaščičarno ali ime znamke šampona, ki ga pogosto kupite – nikoli ne izpustite priložnosti, da bi se otrok nekaj naučil. »Kaj tu piše?« naj postane vprašanje, ki mu oziroma ji ga boste pogosto postavljali. Če ne drugače, naj najprej poskusi tako, da besedo črkuje.
- Sklenite kompromis. Ko ugotovite, da je vaš otrok že sposoben samostojno brati (večina otrok to osvoji okrog šestega leta), počasi vse več knjig prepuščajte njemu ali njej. To otroku najbrž ne bo všeč, saj uživa v druženju z vami, še posebej, če ste iz branja naredili večerni ritual. A pomagate si lahko tako, da z otrokom sklenete kompromis – prevzamete branje knjig, ki so napisane z malimi tiskanimi črkami, se dogovorite, da en dan berete vi, en dan pa otrok sam, ali pa mu obljubite, da bosta zvečer skupaj prebrala knjigo, če bo čez dan vsaj pol ure sam bral.
Kaj morate upoštevati, ko učite otroka brati?
Naj vas vidi, kako radi berete.
Lahko otroku še tako poudarjate, da mora brati, da je branje dobro zanj ali zanjo in da bo lahko bral oziroma brala zanimive zgodbice, a zanimanje za branje bo otroku hitro pošlo, če mu pri branju nihče ne bo postavil zgleda. Otroka bo branje zanimalo predvsem takrat, ko bo videl, da vi kot starš to počnete z užitkom. Zato vsak dan vsaj za nekaj minut v roke vzemite kakršno koli čtivo.
Ne silite otroka, da bi bral.
Verjamemo, da bi radi otroku vcepili ljubezen do branja, a to na silo pač ne bo šlo. Nikoli ne silite majhnega otroka v učenje. Žal ga bo v to slej ko prej prisilil šolski sistem. Zaenkrat pa svojemu utroku dovolite, naj bo otrok in učenje branja raje vkomponirajte v igro in izkoristite naravne trenutke za učenje, ki se včasih pojavijo.
Okolje uporabite za učenje.
Otroci so izredno učljivi in kot spužva vpijajo informacije, če so te podane na pravi način. Tako vas forsiranje ne bo pripeljalo daleč. Lahko sicer silite otroka, naj se nauči abecedo in bere knjige in morda vam bo celo uspelo, a s tem boste otroku vzeli veselje do učenja, morda za vedno. Poučevanja se raje lotite na drugačen način. Otroci so zelo radovedne male osebe in najbrž vas vsakič, ko zagledajo kakšne večje, zanimive črke, sprašujejo »Kaj to piše?« Izkoristite trenutek za kratko lekcijo in otroku odvrnite, naj kar sam poskusi prebrati. Ko mu uspe (četudi z vašo pomočjo), naj sledi pohvala in morda celo majhna nagrada, recimo v obliki kepice sladoleda.
Naučite otroka, da bo besede povezal z njihovimi pomeni. Na začetku, ko otrok še povezuje besede s pomeni, mu lahko pri tem seveda pomagate. Ko skupaj gledata slikanico, se pogovarjajta o stvareh, ki so na slikah. Lahko recimo pokažete na mačko, rečete: »To je mačka« in pokažete, kako se mačka oglaša. Nato pokažete na rožico in poveste, da je to rožica. Kasneje lahko otroka poprosite, naj vam na sliki pokaže mačko in naj vam pove, kako se mačka oglaša.
Povežite branje z drugimi zabavnimi dejavnostmi. Branje v smislu, da sedimo za mizo in ugotavljamo, katera črka je katera, po nekaj časa postane dolgočasno. Poleg samega branja lahko črke in besede spoznavate tudi na druge načine. Najprej preberite besedilo pesmice in jo nato zapojte ali pa iz kartonastih črk izdelajte okrasni napis za otrokovo sobo.
Poskrbite, da bo otroku branje v veselje in ga nikoli ne silite, da bi bral, ko mu ni do tega. In ne pozabite: čeprav veljajo določene smernice, je vsak otrok poseben in prav nič ni narobe, če od teh smernic nekoliko odstopa. Ni pomembno, da se nauči brati do določene starosti, bolj je pomembno, da v branju uživa, saj mu bo to v življenju resnično koristilo.