Verjamem v to, da vsaka stvar pride človeku v roke z nekim namenom. In ravno to je se je v zadnjem času dogajalo tudi meni. Zadnja leta sem namreč intenzivno in s pravim navdušenjem bral knjige o uspešnih podjetnikih. In rezultat? Po skoraj 20 letih dela v redni službi kot glavni urednik revije Moje finance sem se odločil, da stopim na svojo samostojno podjetniško pot.
V tem prehodnem obdobju, ki je bilo res kar precej stresno, mi je ob strani stala knjiga Briana Tracyja Pot do uspeha. V roke sem jo prijel po priporočilu uspešnega serijskega podjetnika, ki je na nekem svojem predavanju dejal, da mu je ta knjiga spremenila življenje. In res, vsakič, ko sem jo prijel v roke, sem imel občutek, kot da dobivam navodila, kaj narediti v tej zame povsem novi situaciji. Kot da bi me nekaj ves čas vodilo, mi dajalo napotke… Knjiga mi je razkrila nekaj, o čemer prej nisem veliko razmišljal, in sicer, da smo vsi, ampak res vsi, krvavi pod kožo. Tudi najbolj uspešni ljudje na svetu. Ne glede na to, da je nekdo izjemno uspešen in na zunaj deluje suvereno, se tako kot vsi ostali navznoter bojuje s svojimi dvomi, strahovi in podobnimi težavami in izzivi kot vsi drugi. Razlike je le v tem, da uspešni ljudje to premagajo, drugi pa obupajo. Tudi zato sem si iz knjige izpisal verz, ki ga imam zdaj nad pisalno mizo in si ga preberem večkrat na dan: »Nikoli, ampak res nikoli ne obupaj!«
Pred to knjigo sem prebral biografijo svetovnega vizionarja Elona Muska. Navdušil me je s svojo nepopustljivostjo, da v življenju ni stvari, ki je ne bi mogli doseči, če smo le dovolj vztrajni. To, da človek, ki ni imel pojma o raketah, začne iz nič serijsko izdelovati rakete in konkurirati najboljšim svetovnim znanstvenikom, ki se s tem ukvarjajo že desetletja, se mi zdi noro. Toda, če si zadaš cilj, si dovolj pameten in pogumen, znaš navdušiti in za sabo povleči druge ljudi, ob tem pa imaš tudi nekaj sreče, potem je očitno prav vse mogoče.
Pred tem sem prebral avtobiografijo še enega podjetniškega vizionarja Richarda Bransona z naslovom Kako sem izgubil nedolžnost. Gre za enega najbolj pogumnih poslovnežev, za katerega ni stvari, ki se je ne bi lotil. Na poti doživlja veliko veliko vzponov in padcev, pogosto je zaradi svojih podvigov v življenjski nevarnosti, toda nič ga ne ustavi.
Z veseljem pa berem tudi knjige znanih športnikov in trenerjev. Med drugim sem denimo prebral knjigo o košarkarju Goranu Dragiču Dajte Gogijo žogo, pa avtobiografijo o enem najuspešnejših angleških nogometnih trenerjev vseh časov Alexu Fergusonu, španskemu nogometnemu trenerju Pepu Guardioli z naslovom Drugačen način zmagovanja in seveda knjigo o enem najbolj zanimivih nogometašev Zlatanu Ibrahimoviću: Jaz sem Zlatan Ibrahimović.
V času moje prejšnje službe so bile redno na nočni omarici številne knjige s področja borznega vlaganja in pametnega upravljanja z osebnimi financami. Naj omenim knjigo Roberta Kleindiensta Varčevanje v domačih in tujih delnicah, Zlata Turkovica To je borza, Sama Lubeja Vzajemni skladi za vsakogar, Mitje in Ane Vezovišek Osebni finančni načrt in Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem ter še druge.
Ob vseh teh knjigah pa imam ob sebi še eno knjigo, ki je vedno z mano, in ki mi pomaga v najtežjih trenutkih. Gre za svetovno uspešnico ameriškega duhovnika Normana Vincenta Peala Moč pozitivnega mišljenja. V svojem življenju je pomagal in s svojimi knjigami ter predavanji navduševal na stotine tisoče ljudi, med katerimi so bili tudi najuspešnejši poslovneži, športniki, politiki in vsi ostali. Ta knjiga mi daje moč in navdih, da grem vsak dan naprej ne glede na vse ovire in težave. Ob njenem branju čutim posebno energijo in moč, odprem pa jo vedno na slepo, saj verjamem, da se bo odprla tam, kjer potrebujem kakšen nasvet ali pravo misel.
V življenju sem prebral veliko knjig, ki so mi resnično pomagale. Priznam pa, da vedno ni bilo tako. Ko sem bil še mlad, me je zanimalo vse drugo, samo knjige ne. Domače branje in bralna značka sta bila prava nočna mora. Vsi moji sošolci predvsem pa sošolke, ki so veliko brali, so bili zame največji piflarji. Toda obdobja v življenju se spreminjajo. Očitno takrat še nisem čutil neke uporabne vrednosti knjig, ali kot pravi znani pregovor: “Učitelj pride takrat, ko je učenec pripravljen.”