Da bi znali odgovoriti na vprašanje, kako se oblikuje naša samopodoba, se je sprva potrebno vprašati, kaj pojem samopodoba pravzaprav pomeni. Definicij, ki želijo obrazložiti ta pojem, je ogromno, vendar v grobem bi jih lahko strnili v naslednjo definicijo, ki pravi, da je samopodoba vrsta predstave posameznika o samem sebi, o svojih zmožnostih in sposobnostih, ciljih in zadolžitvah, ki vodijo njegovo delovanje v določeni situaciji. Z drugimi besedami, pri samopodobi gre za naše predstave, misli, prepričanja, zaznave o sebi, ki so prežete tudi s čustvi, ki jih razvijamo do samega sebe, vključno z vrednotenjem/ocenjevanjem samega sebe. Poznamo več vrst samopodobe, od akademske, socialne, čustvene, religiozne, itd.
Velikokrat pa naletimo tudi na telesno samopodobo, ki je v današnji potrošniški družbi še toliko bolj izpostavljena preko različnih družbenih omrežij in medijev in se navezuje na posameznikovo notranjo predstavo o lastnem zunanjem videzu. Pri tem pa ne gre zgolj za subjektivno notranjo predstavo posameznika o svojem videzu, pač pa tudi za družbeni in kulturni diskurz, kjer ima veliko moč družba, okolica in kultura. Ta moč pa se kaže predvsem pri kulturni in družbeni percepciji telesnih standardov privlačnega telesnega ideala. Z drugimi besedami, pri samopodobi ne gre zgolj za to, kako sami dojemamo in zaznavamo samega sebe, pač pa tudi kako nas vidi družba in okolica, v kateri bivamo, sama interakcija nas samih z družbo, ter še mnogo več. Posledično imamo opravka z zelo kompleksnim pojmom, ki pa je hkrati ključnega pomena za vsakega posameznika, saj je samopodoba zelo povezana s posameznikovo identiteto in močno vpliva na posameznikovo vedenje. Se pravi, v kolikor bo posameznik dojemal svojo samopodobo kot pozitivno, bo le-ta pri njem vzbujala samozavest, trdnost, odločnost in gotovost, v kolikor pa bo posameznik dojemal svojo samopodobo kot negativno, pa lahko le-to vodi v vrsto depresij, slabih občutij in potrtost. Posledično je ključnega pomena, da se posameznik trudi graditi na lastni pozitivni, stabilni samopodobi. Do tega pa lahko pride le, ko ozavesti, kako se oblikuje naša samopodoba in poruši vse slabe vzorce, ki jih je pridobil tekom svojega življenja.
Tako da, preidimo k bistvu, kako se oblikuje naša samopodoba. Za odgovor na to vprašanje se je potrebno vrniti daleč nazaj v otroštvo, samopodoba se namreč prične graditi v zgodnjem otroštvu, kjer se prvič srečujemo z veliko različnimi situacijami, ki so za nas nove ter prihajamo v stik s posamezniki, ki so za nas pomembni drugi. Posledično imajo pri začetnem oblikovanju samopodobe primarno vlogo starši oziroma skrbniki. Vendar nikar ne obtožujte prehitro svojih staršev, v kolikor ste pri sebi prepoznali negativno oziroma nizko samopodobo, kajti samopodobe ne nehamo graditi v zgodnjem otroštvu in vaši starši niso edini, ki vplivajo na oblikovanje vaše samopodobe. Kasneje v življenju na le-to vplivajo tudi čez čas pridobljene življenjske izkušnje, medosebne izkušnje, posameznikove karakterne značilnosti ter kultura in družba s svojimi standardi, ki so splošno sprejeti v okolju in ki se kažejo tudi preko medijev in družbenih omrežij.
Sedaj, ko smo odgovorili na vprašanje, kako se oblikuje naša samopodoba, lahko povzamemo, da čeprav v zgodnjem otroštvu nimamo ravno velikega vpliva na oblikovanje lastne samopodobe, se ta vpliv skozi čas veča. In v primeru, da niste zadovoljni oziroma se zavedate svoje nizke samopodobe, ki vas ovira pri nadaljnjih življenjskih uspehih, ni nikoli prepozno, da se lotite »prenovitve« lastne samopodobe. Seveda bi vam lagali, če bi rekli, da gre za enostaven in kratkotrajen proces, vendar noben pomembnejši izziv v življenju ni niti enostaven in še manj kratkotrajen. Vsak zahteva svoj čas in osebno rast. Vendar cilj, se pravi pozitivna samopodoba, je tisti, ki bo poplačal ves trud na tej poti samo-odkrivanja in izboljšanju vrednotenja samega sebe.